Moje fotografije niso narejene, da bi bile popolne. Posnete so, da bi bile resnične.

Ko jih boste pogledali čez leta, ne boste videli zgolj nasmehov. Spomnili se boste, kako ste skupaj pekli piškote, zaslišali boste otroški smeh, morda celo občutili drobno roko, ki se je ovila okoli vaše.

Ne verjamem v fotografijo kot vajo v poziranju. Verjamem v fotografijo kot časovni stroj – kot povabilo, da se vrnete v tiste dneve, ko je bil dom poln drobnih trenutkov, ki so v resnici največji zaklad.

Vsaka družina, vsak par, vsak človek nosi svojo zgodbo. Jaz sem tam le kot tihi spremljevalec, ki jo ujame brez mask in scenarija.

Če si želite fotografije, ki dišijo po piškotih, poletnih večerih in otroških objemih, potem ste na pravem mestu.